
Takole izgleda pogled iz Uršlje gore na Molakov vrh in obratno. 518 m višinske razlike.

Po avtocesti CE-LJ izvoz za Velenje, od tu pa na Šoštanj, proti Slemenu, po asfaltirani, vijugasti vzpenjajoči se cesti – priljubljeni kolesarski turi in to moramo upoštevati tokom same vožnje. Mi seveda nadaljujemo naravnost, vse do konca asfalta. Od tu pa nekaj deset metrov do odcepa desno – na sliki točka 1 ( nekaj metrov naprej je t.i. Ciganarija, parkirišče pohodnikov na bližnje vrhove , vse do Uršlje gore ). Od tu naporej nadaljujemo po makadamu, mimo Zgornjega in Spodnjega Kotnika, vse do domačije Skobir. Tu moramo biti pozorni da ne zapeljemo v dvorišče in nato naprej, ampak že pred samo kmetijo, zavijemo ostro levo navzgor ( tu je tudi tabla : »Vozite na lastno odgovornost« in po tej poti se tudi nadaljuje pot za Uršljo goro ) in po nekaj metrih je na naši desni strani jasa – na sliki točka 2, preko katere se nahaja Molakov vrh.

Krenemo desno ( točka 1 ) in izhodišče ob jasi levo ( točka 2 ).

Pot nas vodi preko jase in dokaj dobri kolovozni poti, krenemo pod samo vznožje vrha. Po kakšnih 200 metrih hoje po omenjenem kolovozu, pa krenemo desno od koder se pot strmo vzpenja proti vrhu. Tu morate biti zelo pozorni, saj je sam odsek na desno slabo viden ( prvič sem ga zgrešil, zahvaljujoč Bojanovem – S56LNX opisu, pa sem se vrnil nazaj ) tako kot pot proti vrhu. Pozna se, da je to neobiskan vrh s strani pohodnikov in ga v glavnem obiskujejo lovci. Prednost gosto zaraščenega vrha z drevesi, predvsem smrekami je ta, da ni goste podrasti in ker se teren strmo vzpenja, nimamo kaj zgrešiti ( vsekakor pa pozimi, verjetno to ni ravno lahek pohod ).

Na vrhu je jasa, na kateri se nahaja lovski stolp, na njegovem spodnjem delu, pa si lahko postavimo svoj PPS. Prostora za antene ( kakeršne koli le te so ) je dovolj. Raztegnil sem svoj EF-40, tako da sem palico naslonil ob stolp, tisti del kjer je napajanje potegnil ob palici, drugi del pa na pohodno palico, zapiknjeno na jasi. Sam pa sem se umaknil v senco stolpa ( pred tem sem svojo premočeno srajco in majico, obesil na veje suhega drevesa ob stolpu ) in v miru naredil okoli 80 zvez na 7 MHz. V tisti uri dela, se je tudi sonce »premaknilo« , kar sem opazil šele kasneje doma, ko sem se čudil svoji »preobrazbi v rdečekožca«…..
Poti navzdol, prav tako nisem poznal, zato sem krenil po SZ smeri navzdol, saj sem vedel, da bom prečkal omenjeni kolovoz in od tu naprej ni bilo problem se vrniti na izhodišče.
Vsekakor je Molakov vrh eden tistih, katerega bom še večkrat obiskal.
73 de S58R - Rado