Cesta v Matkov kot je sedaj asfaltirana do tistih lokostrelcev. Naprej pa po makadama (po izumitelju McAdam-u, škotskemu inženirju in graditelju cest) do razcepa za Matkov škaf in kmetijo Matek.
Sto metrov naprej v smeri Matkovega škafa sem zavil ostro levo in na produ suhe struge parkiral.
Levo v hrib zavije gozdna cesta, po 20m pa desno navzgor strma traktorska pot, po kateri bi moral iti po nasvetu nekega poznavalca treh dolin. Jaz lenoba sem pa raje nadaljeval po gozdni cesti, ki je bila položnejša. Kmalu sem uvidel svojo napako.
Torej: zaviti je treba desno navzgor!
Tiste položnejše ceste je bilo hitro konec, zato sem odšel navzgor v strm gozd. Biti moraš kar previden, da ne stopiš na kako vejo pod listjem, da te ne spodnese. Nato pa sem le prispel do tiste prave traktorske poti. Je strma in ilovnata, še dobro, da že nekaj časa ni bilo dežja. Po dežju raje ne hodite tam. Pot vodi v smeri SZ, na višini malo pod 1000m pa se obrne proti jugu in vodi do dobrih 1000m n.m. in je tu skoraj vodoravna. Tam sem srečal dva gamsa. Pot se konča pred ozko strmo grapo. Potem pa spet desno v strm gozd proti jugu, nekje listje, nekje skale, nekje hudourniške grape. Potrebno je iskati prehode proti vrhu, strmo, nevarnost zdrsa. Po manjšem grebenu sem našel neko drugo, ožjo in starejšo vlako, ki se neha na ~1300m. Ne vem, kje je začetek te vlake, mogoče že spodaj še bolj desno od nove traktorske.
Levo od konca te vlake je bil teren bolj prepaden, zato sem zavil desno v strm gozd v smeri vrha.
Skozi že redek gozd in malo ruševja sem prispel do ozkega žlebu, levo ali desno ni bilo kakega prehoda, zato sem začel po njem lesti navzgor. V zgornjem delu pa je bilo zame neplezalca pretežko. S težavo sem splezal 10m nazaj in se podal desno v ruševje, čeprav sem že v žlebu mislil prvič odnehati. Na začetku sem lahko še malo iskal prehode, potem pa je to postalo zelo gosto. Nekje sem se plazil pod debelejšimi borovimi vejami, nekje sem hodil po vejah, se zatikal s palicami, nahrbtnikom, hlačami, bil smolnat, skratka ena velika je..
Hotel sem že drugič odnehati, ko sem še bolj desno zagledal par dreves in vmes malo brez ruševja. Bilo je še bolj strmo in končno sem skozi malo redkejše ruševje z južne strani prilezel na manjši vrh na grebenu. Potem pa brez težav po grebenu do vrha.
Viharnik pod vrhom
Pod vrhom
Veliki vrh
Mogoče se na fotografiji ne vidi prav dobro, a prostora na ozkem grebenu je bolj malo, pa kar nekaj kamnov je razmajanih. V smeri proti Matkovem škafu je kar prepadno.
Na pohodno palico, ki sem jo založil s kamni sem postavil HB9MTN in naredil 12 zvez na 2m in z isto anteno še eno na 70cm z Marijanom. Ena zveza na 2m je bila S2S s Paulom OE8SPW/p
Razgledi z vrha so bili na sosednje hribe božanski
Matov škaf letos zaradi malo snega ne bo globok. Priporočjiv obisk bo v prvi polovici maja (poznavalec treh dolin)
Spet sem med aktivacijo pozabil na fotoaparat. Jaz potem
Nazaj grede sem šel po grebenu v smer S-SV slabih 200 višinskih metrov in nato levo po slabo vidni stezi (najbrž gamsja). Pot se je nehala v ozki grapi, po kateri sem sestopil z manjšimi težavami.
Po 200m grape, po kateri se večkrat nehote sprožil kamenje (dobro, da ni name priletelo kaj od zgoraj), se prispel točno do tistega dela grape, kjer se konča traktorska pot. Potem pa po njej do avta.
Točnega odgovora, kako priti gor in dol nimam. Za gor bi bila možna pot po eni starejši ožji vlaki, ki se odcepi levo na preje omenjenem desnem ovinku traktorske poti malo pod 1000m.
Upam, da se tam lahko pride na greben, po katerem se brez težav pride na vrh. Za dol sem jaz mogoče zavil po grebenu prekmalu levo. Možno je, da bi nižje brez težav na traktorsko pot.
Upam, da sem po opisal malo bolje, kot na hribi.net.
Hvala vsem, ki ste si mi oglasili, Acu pa še za spot.
73, Bojan
, ki verjetno ne bo imela veliko posnemovalcev. Če pogledamo