S5/KS-009 Peca

Moderator: s58r

Odgovori
s56jaz
Prispevkov: 50
Pridružen: 19 Jun 2008, 00:34

S5/KS-009 Peca

Odgovor Napisal/-a s56jaz »

Vremenska napoved za soboto 25.10.2010 je bila še kar ugodna iz z mojo YLko se odločiva, da greva preko Pece na Končnikov vrh.
Seveda sem si nekaj časa izgovoril tudi za SOTA aktivacijo Pece. Dostop z avtomobilom je opisan že večkrat zato ga ne bom ponavljal.
Iz Mežice sva se brez večjih težav pripeljala do zadnjega parkirišča kjer naju je pričakal prvi sneg. Do doma na Peci je bilo snega že dobrih 10cm.
Pot do vrha je bila dobro uhojena, težavo sta je predstavljala samo pomrznjen sneg in led v stopinjah predhodnikov.
Po lažji poti se povzpneva do roba grebena kjer se pot za nekaj metrov spusti na majše sedlo. Tu pa je bilo lepega skoraj toplega vremena konec kot bi odrezal. Pričel se je ples z vetrom. Do tedaj sem hodil oblečen v srajco tu pa sem moral nase navleči skoraj vse kar sem imel s seboj. Na vrhu Pece je bilo še slabše. Že od daleč se je videlo, da se vsi obiskovalci stiskajo v nekakšnem jarku, ki se nahaja tik ob samem vrhu. Ko sva prišla na vrh nama je takoj postalo jasno, da je ta jarek edini, ki je nudil vsaj malo zavetja. Žal jet tudi on imel slabo stran. Droban sneg, ki ga je veter z veseljem prenašal na okoli se je z veseljem v zavesah vsipal v jarek.
Med krajšim postankom je mojo soprogo minilo vse veselje, da bi nadaljevala pot po planoti in grebenu naprej proti Končnikovem vrhu. Dobrodušno mi je odstopila čas za aktivacijo sama pa se je še z nekaj planinci vrnila zazaj do koče.
S seboj sem imel postaji za UKV in KV. Glede na razmere sem se odločil, da najprej preizkusim kako se kaj v težavnih razmerah obnese mojo nova testna HB antena.
Sestavim anteno in ker sem v jarku preveč zaprt se prestavim tik pod sam vrh. Obrnem se z hrbtom proti vetru in pričnem z delom. Razmere na bandu so nekam čudne vednar uspem spraviti skupaj skoraj 20 zvez. Aktivnost po hribih je visoka ni na dveh kanalih - gužva. Drugje pa prazno.
Verjetno bi jih naredil še nekaj zvez vendar mi je sneg, ki ga je nosil veter popolnoma razmočil list na katerega sem pisal. Za povrh se je v vetru začel list še trgati in samo malo je manjkalo, da ni veselo odletel proti Avstriji. Na koncu je izgledal kot pomečkan moker robec in nanj se tudi z navadnim svinčnikom ni dalo več pisati.
Kljub temu, da sem precej zagrizen, se mi KV opreme ni dalo vleči iz zasneženga nahrbtnika. Sem pač tako za ogrevanje nosil dodatnih 5 kil na vrh Pece.
"Butalc" bi rekel moj hudomušni sosed.
Spust je bil podoben kot vzpon. Veter je pojenjal malo nad gozno mejo in pri koči je bilo že prav prijetno toplo.
Nisem uspel niti odložiti nahrbtnika že sem dobil na mizo nagrado za vztrajnost. Nagrada je bila v obliki velikanskega kosa domačega kruha bogato obloženega z domačo salmo in pršutom. Darovalec je bil možak s katerim smo se srečali malo prej na vrhu kamor je prišel skupaj z svojimi prijatelji. Razlog za vsakoletni pohod je njegov rojstni dan. Da druščina ne bi bila preveč zagrenjena je za boljše vzdušje do koče pritovorli še dve domači salami, zajeten kos pršuta ter hlebec domačega kruha in vse kar še paše zraven. Seveda kot mojster za pogostive tudi na nekaj litrov tekočine ni pozabil.
Vsaka mu čast, saj je že krepko presegel abrahama in upravičeno sem mu zaželel, da zadevo še čim večkrat ponovi.
Če pogledamo celotno turo skupaj z aktivacijo je bil zaključek pri koči sigurno njen najboljši del.

Odgovori