Pot me vodi iz Škofja Loke preko Kamnika, prelaza Črnivec, Gornjega Grada do Ljubna ob Savinji. Tu nas smerokaz za Smrekovec usmeri skozi Ljubno po ovinkasti in ozki cesti. Cesta se nadaljuje po dokaj ozki dolini potoka (rečice?) Ljubnice vse do Rastk, kjer zavijemo levo. Še vedno lepo asfaltirana cesta, ki hitro pridobiva na višini, nas pripelje pod domačijo Dragonik. Nadaljujemo po dobrem makadamu vse do označenega parkirišča za Komen.
Parkiram in nadaljujem po gozdni cesti, ki je zaprta za promet. Veriga, ki zapira prehod je sicer spuščena, a raje vseeno ostanite lepo na parkirišču. Malce nad zaporo se leve priključi tudi markirana pot proti Travniku, a o tem več v drugem poročilu.
Hitro in brez težav naberem prvih sto višincev (rdeča sled) in pridem na sedlo Hlipovec. Levo Travnik, ki počaka za kasneje, desno dom na Smrekovcu in Komen. Pri vzponu sledim stezi, ki je vrisana v karti, ni pa markirana. Pelje preko poseke, kjer se odpre nekaj razgledov in kmalu ponovno ponikne v gozd. Tam nekje, kjer se steza priključi markirani poti, se vse skupaj postavi nekoliko bolj pokonci. Do tu bi lahko trmast kolesar prišel tudi na kolesu, naprej bi on moral nositi kolo.
Pot pripelje na travnata pobočja pod vrhom Komna. Zadnji del vzpona je le še sprehod. Vrh, ki je kamnit in označen, dosežem v uri. Obiskovalcev je kar nekaj, zato PPS postavim malo proč, kjer najdem predel z nekaj manj trave in borovničevja.
Kljub petku je band živahen. Na UKV-ju se pozna, da imamo praznik. Kar nekaj naših aktivatorjev se preganja po Karavankah in zbira »dvojčke«. Upajmo, da bodo tokrat pravilno vnesli podatke v SOTA bazo. Med delom me zmotita dva gamsa, ki prideta pogledat, kaj se tu dogaja. Žal jo ucvreta takoj, ko sežem po aparatu. Pa drugič.
Problem znajo predstavljati muhe. Večino časa sicer prijetno piha, a ko neha, je tako ko v panju. Nad Komnom se pričnejo zbirati temni oblaki, zato zaključim kake pol ure prej, kot sem načrtoval in jo mahnem strogo po markirani poti proti sedlu Hlipovec (zelena sled). Tam se bom, glede na vreme, odločil, glede Velikega Travnika.
Še par podatkov. Prostora za antene več kot dovolj. V mokrem zna biti srednji del poti, tisti, ki je tudi najbolj strm, kar malo spolzek, saj se srečamo z mešanico zemlje, korenin in skal. Mokra visoka trava in borovničevje nas lahko zmočita gor do riti. Kasnejši pregled glede klopov tudi ne bo odveč. Vrh z lepimi razgledi, le vreme mora sodelovati.
Več slik je tukaj.