V soboto sem namreč smučal na smučišču Mokrine in pri tem malo preveč pretresel svoja razsuta kolena. Zato sem v nedeljo dopoldan kar uspešno šepal po bajti gor in dol in bentil nad poledenelimi smučišči. Letos bom zagvišno hodil samo še na turne smuke - kolena tam manj trpijo. Torej, malo pred tretjo uro popoldan ne zdržim več doma in po moji stari navadi na brzino zmečem opremo v nahrbtnik in se odpeljem proti Šipku.
Dostop:
Možnih je več dostopv iz različnih smeri. Opisan je zame najlažji in najbližji.
Po cesti iz Kamnika skozi Tuhinjsko dolino, čez prelaz Kozjak in malo pred koncem spusta se na desno odcepi makadamska pot, ki vodi proti Kekcu (manjše gostišče odprto ob vikendih). Malo pred gostiščem pri zadnji kmetiji (Petrživec) zaviješ levo in poleti se lahko odpelješ še kakšen kilometer in pol v smeri Trojan. Pri prvem večjem križišču zaviješ desno in se po nekaj sto metrih povzpneš na senožeti, kjer tik ob robu gozda poiščeš označeno stezo, ki vodi proti vrhu.
Jaz sem pot zastavil kar pri kmetiji saj cesta od kmetije naprej ni splužena. Ker teren poznam sem jo do vrha mahnil malo po cesti nato pa kar skozi gozd po najkrajši možni poti. Malo sem sicer bentil, ker s seboj nisem vzel gamaš. Zaradi tega sem gojzarje nekajkrat kar pošteno napolnil s mokrim snegom. Jugo na teh višinah še ni opravil svojega dela tako temeljito kot v dolini.
Vrh je popolnoma poraščen z bukovim gozdom tako, da kakšnega posebnega razgleda ni. Na vrhu je postavljen majhen bivak in zraven njega še miza s klopco, ki v poletnem času omogoča idealne pogoje za SOTA delo.
Seveda bi lahko delal tudi iz bivaka vendar to ne bi bilo najbolj pošteno. Zato sem se rajši utaboril v izkop med mizo in streho bivaka. Tako sem bil nekaj časa kar lepo v zaveterju. Anteno - vertikalko pritrjeno na ribiško palico dogo cca 3,5m za KV sem privezal kar za mizo, UKV (HB9MTN) pa klasično - na pohodniško palico.
Želel sem aktivirati tudi kakšen KV band od 18MHz navzgor. Na vsakem bandu sem nekaj minut klical CQ in na mojo žalost se mi ni oglasil nihče. Pa sta bila banda na 18 in 21še kar živa. Na višjih bandih pa v glavnem tišina. Poizkusil sem tudi na 144 SSB, kličem več kot 5 minut - nič. Preklopim na 145FM in oglasijo se stari znanci. Za zaključek se odpravim še na 433 in še tam naredim 4 zveze. Da pa nisem ostal brez KV aktivacije se moram zahvaliti Boštjanu S57GB in Janezu S57JJ saj sta si vzela čas in smo naredili veze še na 28, 24, 21 in 18 MHz. Sem se kar naskakal med mojo klopco (nahrbtnik) in anteno, na kateri sem moral spojiti konektor, da sem dobil pravo dolžino antene. Tako sem vsaj naredil test z mojo na novo predelano vertikalko. Kakšen daljši test pa na žalost ni bil mogoč saj sem dodobra izporaznil svoja akumulatorja. Resnici na ljubo moram priznati, da sta bila zadnjič napolnjena po zadnji aktivaciji pred več kot mesecem dni. Ker sta svinčena ter že malo v SOTA letih sta se med tem iz samega dolgčasa malo izpraznila tudi sama.
Aktivacija se mi je tako zavlekla kar dobro v noč in zadnje zveze sem oddelal z baterijsko svetilko na glavi. Janez me je zato nekaj strašil z medvedi, ki naj bi jih bilo na Špilku vse polno.
Ja pa ni bilo potrebno dolgo čakati in kmalu sem res srečal čisto pravo zverino. Od daleč so se v soju batrijske svetilke njene oči prav nevarno svetile. Za povrh pa se zverina sploh ni hotela nikamor umakniti. Še več, šla je naravnost proti meni.
Šele, ko sva si zrla naravnost iz oči v oči se je izkazalo, da je ta zverina s ogromnimi svetlečimi očmi, čisto navaden hišni maček, ki se je odpravljal na svoj večerni lovski pohod. 
Pa naj še kdo reče, da večerna SOTA ni adrenalinska zadeva.
S56JAZ