S5/KS-015 Govca

Moderator: s58r

Odgovori
s56jaz
Prispevkov: 50
Pridružen: 19 Jun 2008, 00:34

S5/KS-015 Govca

Odgovor Napisal/-a s56jaz »

Že med sestopom z Malega vrha sem pogledoval proti Olševi in njenemu najvišjemu vrhu - Govci. Žilica mi ni dala miru in odločim se, da bom poizkusil.
Z avtomobilom se zapeljem po Sočavski panoramski cesti proti Sv. Duhu. Ker sem po poti od Sv. Duha mimo Potočke zijalke pred leti skupaj z družino že hodil, sem se med vožnjo premislil in se odločil, da grem sedaj na Govco od kmetije Ošovnik čez Gladki vrh.
Avto parkiram malo naprej od kmetije in se po označeni planinski poti zaženem v breg. Preklinjam blatno pot, ki je vsa razrita zaradi vlačenja lesa. Šele pod prvo skalno stopnjo se zadeva unese. In šele nad prvo skalno stopnjo pričnem malo bolj resno računati koliko časa bom dejansko porabil za vse skupaj.
Hitro mi postane jasno, da sem ga polomil, ker nisem šel po poti od sv. Duha. Moje izhodišče je sedaj 200m nižje kot Sv. Duh, Govca pa je več kot 300m višja od Malega vrha. Vsega skupaj je pred menoj kakšnih 800 višinskih metrov. Pogled na uro in malo matematike pokažeta logično posledico - zadnji del sestopa bo v temi in aktivacija bo morala biti kratka. Naredim si časovnico in če bo kazalo slabše bom pa pač prej obrnil.
Po sledeh v snegu ugotovim, da sta se po tej poti danes že vzpenjala dva planinca. Sledim stopinjam predhodnikov in sopem kot stara lokomotiva. Se pozna, da je od poletja minilo že preveč časa in je šla kondicija počasi nekam v oblake.
Malo pod Gladkim vrhom je v gozdu nekaj podrtih dreves, ki zapirajo pot in stopinje me povedejo v desno. Sam si zadeve niti ne ogledam dobro temveč samo sledim stopinjam. Cepec!!! Po kakšnih sto metrih vzpona prilezem pod navpično skalo - steze pa nikjer. Hudir to bo pa še pestro. Stopinje vodijo najprej še bolj v desno in navzdol vendar se vidi, da se je tukaj nekdo tudi vzpenjal. Torej bo treba v levo.
Toda tam so smreke z vejami čisto do tal in sled se pod njimi izgubi. Zato jo uberem po svoje. Nekaj časa lezem po vseh štirih kot divji prašič in nekako se pririnem navzgor v bolj znosen svet kjer se teren končno odpre. Samo nekaj metrov pod mano opazim sledi predhodnikov, nad seboj na smreki pa markacijo. Seveda, sedaj mi je nlahko čisto jasno, da bi morali takoj za podrtimi smrekami zaviti levo in ne desno. Zopet se zaženem v breg in na Gladkem vrhu me pričakajo zameti in veter, ter še nekja sledi planicev, ki so po poti prišli čez Lepi vrh.
Čisto sem na koncu z močmi, sapo lovim kot star krap. Privoščim si malo počitka in med tem želim narediti še nekaj fotografij.
Očitno danes ni moj dan, saj se mi tudi fotoaparat spunta in javi, da je baterija fuč. Nič zato, saj imam rezervo. Brskam po torbici in ko izvlečem razervni bateriji mi ena uide iz rok ter pade v sneg. Tu pa se zlomek mali se sploh ne ustavi. Lepo se odpelje navzdol nekam proti Sočavi in čedalje bolj veselo poskakuje. Crknjen kot sem, mi niti na kraj pameti ne pade, da bi jo šel iskat nekam sto ali več metrov niže. Fotografiral pač ne bom.
Spijem nekaj vode, pojem par krhljev za energijo in jo mahnem čez Gladki vrh.
Tisti, ki si je izmislil ime Gladki vrh ni mogel imeti kakšnega posebnega okusa glede tega kaj naj bi bilo gladko. Vrh je namreč poln visokih šopov trave poleg tega še razrit ter poln lukenj. Ker je vse to še malo prekrito s snegom nikoli ne veš kam boš stopil. Tudi sledi predhodnikov so takšne kot bi spustil čredo pijancev - vsak po svoje cik cak.
Če se hočeš z Gladkega vrha povzpeti na Govco se moraš najprej še spustiti v škrbino in nato šele lahko rineš skozi rušje na vrh Govce.
Na vrhu Govce mi pogled na uro pove, da zamujam več kot pol ure. Aktivacija je zato zelo zelo kratka. Nekaj standardnih vez na 2m. Hvala vsem, ki ste se oglasili.
Pospravim po partizansko. To pomeni, da opremo sploh ne zložim v celoti temveč samo toliko, da jo lahko pobašem v nahrbtnik. Nimam niti najmanjše volje, da bi na povratku pod Gladkim vrhom iskal pot in blodil pod smrekami kot prašič z baterijo na glavi.
Zaženem se nazaj preko Gladkega vrha in kljub mraku mi iz prve uspe najti pravo pot skozi smreke.
Noč me je zagrnila, ko sem bil že globoko v gozdu in sem lahko brez težav hodil po stezi v soju svetilke.

Če potegnem črto je bil to še kar uspešen dan: dve aktivaciji, zlomljena polagalka, skrivljena HB antena, opozorilo za napačno parkiranje,izgubljena baterija, nekaj prask, strgane hlače in zaradi poznega prihoda strogi pogledi doma.
Skoraj tako kot v dobrih starih časih pred 40leti, ko sem imeli 9let.

S56JAZ

Odgovori