S5/KA-011 Dovška Baba

Moderator: s58r

Odgovori
Uporabniški avatar
s57xx
Prispevkov: 1066
Pridružen: 19 Maj 2008, 08:08
Kraj: Škofja Loka

S5/KA-011 Dovška Baba

Odgovor Napisal/-a s57xx »

Dovška Baba (1891m) je bila že večkrat obiskana s strani SOTA aktivatorjev. Kljub temu sem na forumu našel le zimske opise dostopov, zato sem si pred naskokom pomagal z opisi na http://www.hribi.net.

Slika

S ceste Jesenice – Kranjska Gora zavijemo na križišču ob kampu Dovje. Tako se izognem večjemu delu vožnje skozi vas. Na prvem križišču v vasi me tablice usmerijo desno proti Kepi in Babi. Asfaltna cesta se kmalu konča. V naslednjem križišču gre levo pot proti Kepi, jaz grem desno v smeri Babe. Kar soliden, a na večih mestih »plisiran« makadam pripelje do križišča, ki se nahaja skoraj nad traso predora Karavanke (glej karto). Tu grem ostro levo in se peljem do parkirišča nad predelom Ravne, kjer me ustavi zaklenjena zapornica. Parkirišče je majhno – za tri štiri vozila, če lepo parkirajo.

Slika

Peš nadaljujem po cesti, ki kar hitro pridobiva na višini (rdeče). Na sedlu, severno od Bele peči, zapustim cesto in se pričnem vzpenjati po dobro markirani poti. Strmina je kar dobra, pot je v začetku brez razgledov, saj poteka po gozdu.

Slika

Počasi pridem na planjavo, kjer se lahko malce razgledam. Moram preko pašne ograje in oprezam za hudim bikom :D. Pot, ki postane precej peščena, se ponovno dvigne skozi gozd in pripelje na južni rob planine Dovška Rožica. Od tu naprej je potrebno še posebno gledati pod noge, saj je planina obljudena, prebivalci pa krepko minirajo pašnike.

Slika

Po krajši ohladitvi v senci planine nadaljujem proti vrhu. Pot gre direktno navzgor po grebenu, a čreda krav ravno navali z višjih pašnikov proti planini in to ravno po poti. Zato malce cikcakam med minami in kravami. Ob razgledovanju po okolici hitro pridem do zadnjega grebena pod vrhom, kjer se odpre pogled tudi preko meje.

Slika

Vrh dosežem v slabih dveh urah. Cel greben in sam vrh je precej krušljiv. Ko kup peska in skal izgleda vse skupaj. Vrh ima vpisno skrinjico, ki se nahaja par metrov proč od konfina. Žal je vse okoli na gosto posvinjano od ovc. Zato se moram po grebenu umakniti kakih 40 metrov vzhodneje, kjer je možno normalno postaviti PPS.

Slika

Band je čisto petkov. Lovcev ravno za sproti, pogoji niso nič kaj dobri. Po eni strani dobro, saj sonce neusmiljeno žge. Faktor 30 in dolgi rokavi še kako prav pridejo.
Prostora za antene ni ravno v izobilju – še posebej, če želimo postaviti fiberglas tako, da nam greben ne zastira radijskega horizonta v smeri SZ EU. Pri dipolu bomo omejeni s smerjo grebena. UKV-jaši seveda teh težav ne bodo imeli.
Vračam se po nekoliko spremenjeni poti (zeleno) – tako do planine, kot naprej do avta. Na planini srečam kolesarja, ki si ravno nadeva oklep za spust. Me prav zanima, kje se je spustil, saj me na cesti ni prehitel.
Kaj za konec? Prijetna tura z lepimi razgledi v vrhnjem delu. S kolesom se da priti do planine, a je potrebno biti kar dobro pripravljen, saj je naklon ceste precejšen.

Več slik je v galeriji.
Jure S57XX

Odgovori