Zapelje me nekoliko nad vas Drežniške Ravne, oz. če sem natančen; izstopim iz avta pri vodnjaku pri katerem je velik napis Krasji vrh.
Od tu do vrha je ravno 1000 višinskih metrov. Pot nas vodi večinoma skozi gozd in nekajkrat preči cesto, ki pelje na planino Zaprikaj. Zanimivo je, da je trava levo in desno ob potki celo pokošena!
Ja, nikjer še videno, a čevlji in pa hlačnice pa le ostanejo suhe . Pot nas pelje spodaj nekoliko v desno, potem pa zavije levo. Tukaj je potrebno biti pozoren, da se ne zavije do planine, a tudi od tam se da priti na vrh, torej ni panike. Zanimivo je, da višje lahko izbiramo tudi pristop po levi oz. desni strani - levo mimo kolujev in desno mimo snežne jame. Sam se odločim desno, ker sem sklepal, da bo več sence, in ja, res jo je bilo. A leva me je mikala ker sem prvič slišal za koluje. Šele doma mi internet da odgovor, kaj za vraga to je.
Vrh je zelo razgleden, s skrinjico in dobesedno ves posran od drobnice. Vonj zna biti kar moteč, sploh če ne piha prav dosti. Mogoče zato zna biti zimska tura bolj prijazna. Za polagalko je potrebno dodati še kak kamen, potem pa nekako stoji.
Zadovoljivo število zvez celo ena na UKV kar si nisem nadejal. Logiram namreč zvezo z Vilijem - S55VN.
Po aktivaciji še počakam na nekaj "vzgonca" in se s padalom odpeljem proti Kobaridu. Razgledi na Sočo so pač fenomenalni.
Če bo priložnost se še vrnem, saj je še ostalo kar nekaj za videti.
Tukaj se lahko odločimo ali gremo levo ali desno
In še trije iz zraka:
Kobarid
Vzhodni del Polovnika s Krasjim vrhom
Dolina Soče, nazaj proti bovcu