S5/JA-054 Kozlov rob

Moderator: s58r

Odgovori
Uporabniški avatar
s57xx
Prispevkov: 1066
Pridružen: 19 Maj 2008, 08:08
Kraj: Škofja Loka

S5/JA-054 Kozlov rob

Odgovor Napisal/-a s57xx »

Kozlov rob, 426m visok hrib neposredno nad Tolminom, je bil naslednji vrh, ki ga z Jurijem aktivirava v sklopu 100 letnice soške fronte. Podobno kot Mengore, Bučenica (TK-034), Mrzli (TK-033) in Selski vrh južno od Tolmina, je ta predstavljal enega od stebrov obrambe severno od Tolmina, kjer se je frontna črta pri vasi Dolje povzpela na pobočja in grebene Vodela in Mrzlega vrha (JA-042).

Slika

Pot iz naših koncev je kar zamudna. Približno uro in pol se porabi iz Škofja Loke do Tolmina. Sedaj, ko so končali dela na parih odsekih ceste Želin – Most na Soči, je nekoliko bolje. Sestaneva se v centru Tolmina na parkirišču za upravno enoto. Pot do izhodišča nadaljujeva po stari cesti Tolmin – Kobarid, ki poteka po levem bregu Soče. Kozlov rob predstavlja priljubljeno rekreacijsko točko lokalnih prebivalcev. Zato tudi s parkiranjem verjetno ne bo težav. Kar nekaj manjših parkirišč je razporejenih ob vznožju, od koder vodi mreža poti proti vrhu. Na uradnih parkiriščih boste našli tudi informacijske table.

Slika

Ker sva zgodnja hitro najdeva prosto parkirno mesto, ki ga (kako ustrezno), varuje ostanek nekdanjih položajev preko ceste. Tik nad cesto je v hrib zvrtana kaverna, zgrajena po vseh predpisih takratne gradnje – podkvasta oblika z dvema vhodoma, ki sta na različnih višinah, kar je olajšalo prezračevanje. V notranjosti del rova nekoliko razširjen tako, da je bilo možno spraviti zalogo streliva, postaviti mizico za telefonista ali častnika – skratka tisto, kar se je tam potrebovalo.

Slika

Za vzpon izbereva t.i. »Učno pot« po »Grajski poti« pa se imava namen vrniti. Na začetku poti najdemo zanimiv prerez debla drevesa, na katerem so označeni nekateri pomembni mejniki v zgodovini, ki jim je bilo drevo priča – vse od Tolminskega punta pa do današnjih dni, ko je drevo omagalo. Ob poti je nameščenih tudi nekaj informacijskih tabel in nekaj ostalin iz časov »Velike vojne«. Tu je tudi ostanek drče za spravilo lesa. Posebnih razgledov vse do vrha ne boste deležni. Izjema je le na enem mestu, kjer se vidi na zamegljeni Tolmin.

Slika

Na vrhu hriba kraljujejo ruševine gradu (utrdbe), s katere so nekoč vladali tem predelom. Dobro so vidni tudi ostanki zunanjega obzidja. Po nekdanjem obrambnem jarku obhodiva grad in se na mestu nekdanjega dvižnega mostu povzpneva na skoraj povsem raven plato. Nevarni predeli so dokaj dobro zavarovani, a bo ograja na nekaterih mestih potrebna popravila. Ne moreva pa se znebiti občutka, da so obnovitvena dela zastala, saj se ob robu platoja skriva kar nekaj kovinskih mrež, podpornikov in drugih ostankov gradbenih posegov na ruševinah. Informacijska tabla nas seznanja s potekom preboja enot od Tolmina proti Kobaridu. Tu boste našli tudi žig. Pozorn obiskovalec bo odkril tudi ostanke betonskega razglednega stolpa, ki je tu stal pred 1. vojno. Italijanko topništvo ga je med boji porušilo. Iz nekdanjega obrambnega jarka sta na strani, ki je gledala proč od fronte, dva vhoda novejšega datuma. Vrat ni več, ostali so močni železni okvirji. AO vojska je takrat ruševine gradu uporabljala v vojaške namene zato je povsem možno, da ti okvirji izvirajo iz tistih časov.

Slika

Prostora za postavljanje PPS-a je ve kot dovolj. Da se ne motiva sva se kar precej razmaknila. Žal se je hitro pokazalo, da z 6m in UKV-jem ne bo kakega posebnega uspeha. Glede na termin med tednom pa je bilo delo na KV (20, 30, 40m) kar uspešno – kljub lokaciji stisnjeni med višje hribe.

Ko se naju korespondenti naveličajo pospraviva in se vračava po drugi poti. Glede na ime (Grajska pot) je to verjetno včasih predstavljal uraden dostop do gradu. Precej kamniti je vse skupaj in označeno z raznobarvnimi količki. Morda se pripravljajo na kako sanacijo ali pa zemljemerci preverjajo, če meritve iz časov Marije Terezije še držijo.

Nekaj več slik večjega formata je TUKAJ
Jure S57XX

Odgovori