Na Bled zaradi dokaj zgodnje ure pridem brez težav. Zaplete pa se s parkiranjem. V Zaki hočejo 10 EUR! Ne dam! Vrnem se proti križišču, kjer se cesta mimo Bleda cepi v smer Zaka in Bohinjsko jezero. Tu bi celodnevno parkiranje prišlo 2 EUR (sprejemljivo), a avtomat na vrača drobiža, kar pomeni, da bi me ponovno prišlo 10 EUR. Nič ne bo! V tretje se odločim za Milošev nasvet – Železniška postaja Bled. Tudi tu me oberejo za 4 EUR, a imam iskanja parkirišča dovolj.
Spustim se po cesti do Zake, pokukam v kamp, če je kaka uporabna tabla, in nadaljujem proti smerokazu za Osojnico in Ojstrico, ki sem ga opazil že prej. Takoj ko se s travnika (plaže) umaknem v gozd me preseneti širok pas posejan z WC papirjem in tistim, kar sodi zraven. O »turistični biser Bled«, bi bilo res tako težko, da bi ob plaži postavili nekaj premičnih stranišč? Stezica me hitro pripelje na precej široko a slabo vzdrževano gozdno cesto, ki me brez težav pripelje najprej na sedlo med Ojstrico in Malo Osojnico, malce više pa na sedlo med obema Osojnicama.
Gozd je kar precej zanemarjen, tudi nekatere klopce so v dokaj klavrnem stanju. Bi bilo res tako hudo, če bi malce pospravili – sploh ko se dela taka reklama o razglednih točkah? Nadaljevanje proti vrhu je prijetnejše, saj strmina nekoliko popusti. Vrh je porasel, nekaj malega razgleda boste deležni malce niže, kjer je klopca.
PPS postavim med klopco in vrhom. Ravno prav sem umaknjen, da ne motim parih obiskovalcev, ki prihitijo do klopce, pogledajo in se hitro obrnejo. Band je kljub dejstvu, da ni vikend, zelo živahen. Super, vsaj ena svetla točka tega dopoldneva. Hvala vsem za zveze!
Z vrha se vračam po nekoliko spremenjeni poti (zeleno). Zapomnim si mesto z barvo napisane oznake, ki kaže smer prti Bohinjski Beli. Če bom še kdaj tu gori, bo zagotovo tu pot dostopa. Pogledam še na Malo Osojnico (izguba časa) in na široko opevani razgled na Otok in Grad (klop na vrhu šteng). Če ne bodo malo posekali drevja, od razgleda v letu ali dveh ne bo ostalo veliko. Morda pa čakajo na žled ali snegolom, da to naredita namesto njih.
Pred vzponom proti postaji se želim na travnati plaži pred Zako neko ohladiti, a se skoraj usedem na pasjo »mino«. O vraga, ni dovolj tisti pas svinjarije v gozdu, tudi tu je potrebno paziti. Pogledam okoli, če je kje kak pasji WC, pa ga ne vidim. Ma, še v Loki, in to v v kasarni, so postavljeni ti WC-ji! Tu jih ni. Bled se mi je tako zameril, da se na daljše hlajenje in zasluženo krepčilo odpravim v Bohinj. Po poti poslušam poročila, ki (kot v posmeh dosedanjim vtisom) obravnavajo "pametne" ideje z Bleda. Sedaj razmišljajo o odloku, ki bi prepovedoval vožnjo po jezeru vsem, razen lokalnim monopolistom s pletnami in lesenimi čolni na vesla. Bravo, še ena pametna ideja. Očitno bo najbolje, da ob cesti postavijo nabiralnike (morda najbolje tam nekje pod igriščem za golf) in na njih napišejo »Tu pustite denar, ki ste ga mislili na Bledu porabiti in odidite, da nas ne boste vznemirjali.« Bled me zagotovo dolgo ne bo videl!
Pot, po kateri sem se vzpenjal, je nezahtevna. Drevje okoli vrha je kar gosto, zato se bo za postavljanje dipola potrebno malo bolj potruditi. Bolj zoprna je zagotovo tista, ki te pelje preko šteng – sploh če je vse skupaj vlažno ali poledenelo. Tudi del poti proti Mali Osojnici, ki sem jo naredil pri povratku poteka po robu prepadnih sten. Vse skupaj je sicer zavarovano, a če je kdo neroden ali nepazljiv lahko pride do nesreče, kar se je tu že dogajalo. Približno uro mi je vzela pot od postaje do vrha. To kar http://www.hribi.net opisujejo kot pot na Malo Osojnico je dejansko pot do razgledišča (klopce). Vrh je še kakih 10 minut višje, a je porasel in nerazgleden.
Nekaj slik večjega formata je tukaj.