Okoli gostinskega objekta je prava norišnica. Očitno je tole priljubljena izletniška točka – pa naj bo kot končna destinacija ali pa zgolj počitek na krožni poti okoli Homa in skozi Vintgar.
Od avta nadaljujem po gozdni cesti, a se kmalu levo odcepi kolovoz, oziroma vlaka, ki pripelje na sedlo med dvema vrhovoma Homa – pravi je severni vrh, na katerem so še vedno vpisne skrinjice in križ. Klub temu, da naj bi bila po nekaterih kartah pot markirana, ne najdem nobene oznake. Morda so markirane poti proti Vintgarju, ki se pričnejo ob gostišču. Razgledov po poti ne boste deležni. Kake druge posebne zanimivosti tudi nisem videl.
Vrh je za postavljanje anten neroden, saj so veje dreves precej nizko. Malce severno od vrha je precej nova poseka, ki nudi vse udobje za postavitev PPS-a – in to kakšnega PPS-a! Z razgledom.
Pričakujem, da bo band podoben, kot je bil na Borštu. Nekatera tekmovanja so se že končala, a je ko v panju, saj je v luftu kar nekaj aktivatorjev. Nekako se razporedimo in končni rezultat je boljši, kot sem sprva predvideval.
Pri povratku ni kaj razmišljati – vračam se po isti poti, kot sem se vzpenjal. Srečam kar nekaj pohodnikov, ki so se odločili za popoldanski vzpon na Hom. Na izhodišču se je v vmesnem času nekoliko umirilo, zato najdem prostor za zaslužen počitek in okrepčilo, vmes pa naredim še načrt za prihodnji obisk Homa, ki bo nekako v tem smislu: Izhodišče nekje v bližini HE Vintgar, vzpon na Sveto Katarino, nadaljevanje proti Homu. Sledil bo spust v Vintgar (JZ vhod), ogled soteske in domov
… Seveda, si bo potrebno vzeti kaj več časa.Hvala za zveze!