Že nekaj dni poslušamo, kako pomemben dan je bil za nas pred dvajsetimi leti. Pa kdo vse ima za to zasluge. Že navsezgodaj poslušava te glorije. Mene in meni podobne, ki bi lahko bili pol leta prej »kanon futer«, ne omenjajo. Seveda, tiho moramo biti in veseli, celo srečni, pa neskončno hvaležni, da so nas, neznatne zapeljane človečke, imeli samooklicani »osamosvojitelji« v mislih in nas rešili hudobcev, ki so nas zavdali za dolga desetletja. Račun je bil neizmeren, prejemnikov malo. S tem, da imamo debele svinje, ostalo je pa bolj borno, kot ne, se pa ne gre hvaliti! Se sploh še zgodi kaj pozitivnega? In to ti, hočeš nočeš, dvigne – tudi temperaturo.
V križišču pred Tolminom zavijeva desno. Skozi Poljubinj se hitro vzpneva do Ljubinja, ki je izhodišče za Senico. Zavijeva levo – poti ne moremo zgrešiti, table nas usmerjajo proti planini Razor.
Odločiva se, da tokrat »osvojiva« vrh po drugi poti. Največ pristopov je s planine Stador. Midva zapeljeva naprej do planine Lom. Avto pustiva za prvo hišo na levi. Vem, da nihče ne mara, da mu puščajo avte na dvorišču, vendar ni bilo nikjer žive duše, da bi jo vprašal za dovoljenje.
V breg se odpraviva mimo hiše, ki je zraven partizanskega spomenika. Da ne bi preveč razburila zimsko zakrnelih mišic, ne zagrizeva kar navzgor na greben. Greva levo pod previsnimi skalami; brez fantazije se sledi nemarkirani stezi, po kateri se dvignemo do gozda, kjer se obrne in nas pripelje na greben. Po njem nadaljujemo do vrha. Na nekaj mestih je dokaj zoprno, saj se pod listjem skriva led. V osoji, kjer lahko pričakujeva težave, se umakneva s steze; ostanki snega so ravno pravšnji za varne stopnje. Pot je ves čas »za dušo«, zato jo priporočam.
Pogled s parkirišča proti Rodici
Pod previsnimi stenami jo mahneva proti gozdu
Pot je speljana po grebena, levo del Tolminskega Triglava, zadaj Mrzli vrh in Krn
Špička je Vogle, levo pred njim Žabniški Kuk
Proti vrhu je pot zložna
Venček SOTA vrhov (Mrzli vrh, Krn, Stol, Matajur, Kuk) Panorama (http://www.udeuschle.selfhost.pro/panor ... mas_en.htm) nam ne pove veliko; potrebno bo dodati naše podatke.
V sredini je Tolminski kuk, levo sledijo Zeleni vrh, Podrta gora, Vrh nad Škrino in greben, ki ga moramo prehoditi
PPS z Rodico
Skrajno levo je Mrzli vrh, Krn in Šerpa
Za najine potrebe osvojiva kup kamenja, ki dela družbo razpadajoči italijanski triangulacijski oznaki. Nihče od prisotnih, ni imel nič proti. Obratno, prava atrakcija sva in že dolgo ni bilo toliko EPP, kot jo je bilo tokrat. Zaradi vedoželjnosti je sicer trpel hobi, kar se vidi po dnevniku – sicer pa so bili pogoji na višjih bandih dokaj slabi (bi rekla lisica,
).Vrnila sva se po domala isti poti, samo bolj počasi, saj je sonce opravilo svoje. Ledu se je pridružila še drobna plast odmrznjene zemlje, in večkrat je bilo slišati tujerodno govorjenje. Zadnji del poti pa sva skrajšala, spustila sva jutranjo okljuko, saj so bile mišice že voljne sodelovati.
73 es cu, Jurij, s57x