Najprej je bila ideja o Razorju, vendar smo se kasneje premislili zaradi dolgega dostopa. Pred 10 leti bi to zlahka storili, ampak .... izbrali smo si raje Prisank.
Štartamo malo pred 5 uro, nekaj čez 6 smo na Vršiču. Ravno prav, da že pobirajo parkirnino. Med vzponom proti stenam spremenimo plan poti in jo mahnemo po Kopiščarjevi ferati namesto po grebenski poti. Naj bo ta za sestop. Na Prisank se pač ne gre vsak dan in mora biti pot malo bolj atraktivna.
Ferata sama je lepa, ni pretirano zahtevna, če le imaš nekaj moči v rokah, ti pa tudi lepo prikaže vse veličine vertikale, ko se plaziš po polički ključnega dela ferate in odprtih ust gledaš prepade. Sedaj vem, da moram boom antene še bolj skrajšati, saj je veselo drsal po stenah.
Kljub četrtku je bilo na vrhu množica ljudi, prevsem tujcev. Vreme brez oblačka, vetra ravno prav, da nas je hladil. Slavko postavi "ribičijo" za KV, jaz postavim yagico za 2m. Kakšnih posebnosti v operaterstvu ni bilo, morda sem pričakoval boljše pogoje na UKV, ampak izkazalo se je, da veriga gora okoli Škrlatice že malo zapira signalom pot. Vseeno ODX je bil Martin (OE), 180km, z raportom 59 na obeh straneh.
Aktivna sva bila na 40m, 30m, 4m, 2m in 0.7m. Po eni uri sva pospravila in sestopila po grebenski poti. Med sestopom sva dobila kar nekaj vprašanj s strani tujcev, kaj delamo Slovenci z nekimi cevmi v gorah. Slavko odgovarja, da imamo to ribiške palice. Oči tujcev so postale še večje
Hvala vsem za zvezo v imenu obeh.
73, de
Aleš,S56AW
es
Slavko,S53XX