S5/CP-035 Smledniški hrib

Moderator: s58r

s54q
Prispevkov: 317
Pridružen: 20 Maj 2008, 21:24
Kontakt:

Re: S5/CP-035 Smledniški hrib

Odgovor Napisal/-a s54q »

To bi lahko bila ideja za nekaj skupnega.

lp Boris

S57PZ
Prispevkov: 159
Pridružen: 16 Jun 2008, 08:41

Re: S5/CP-035 Smledniški hrib

Odgovor Napisal/-a S57PZ »

.
Zadnjič spremenil S57PZ, dne 12 Jul 2010, 21:12, skupaj popravljeno 1 krat.

s54q
Prispevkov: 317
Pridružen: 20 Maj 2008, 21:24
Kontakt:

Re: S5/CP-035 Smledniški hrib

Odgovor Napisal/-a s54q »

S57OPZ napisal/-a: Boris Živ !

Če se nam upaš pridružit smo dogovorjeni !

Vendar POZOR: Če to prebere Sabina smo opl..... ! :oops:
Upam si že, samo če ne bom previden, bom doma imel parkeljna. :twisted:

Se bomo dogovorili. Ma na skrivaj. :mrgreen:

lp Boris

S57BNX
Prispevkov: 49
Pridružen: 25 Sep 2008, 16:32

Re: S5/CP-035 Smledniški hrib

Odgovor Napisal/-a S57BNX »

Noč čarovnic – 31.10.2008

Dogajati se je začelo že v četrtek po službi, ko mi je Miloš povedal, da bova morala aktivacijo z Mokreca razveljaviti, ker nisva delala s pravega vrha. »Kako, saj nama je bilo vendar rečeno, da je na vrhu jasa, s katere dela tudi S53APR?« sem se začudila. »Ne vem, kje sem spregledal kakšno oznako. Jutri bom šel pogledat!« je rekel Miloš. »Jutri bo do poldneva deževalo in prav nič ti ne priporočam lomastenje po kupih mokrega listja. Naj bo z avtom ali peš!« sem ga poskusila pregovoriti. A ni nič pomagalo. Kadar se on za nekaj odloči, ga živa sila ne odvrne od tega. Pa se je v dežju odpravil od doma. Jaz nisem šla z njim, ker smo popoldan pričakovali obisk prijateljev in sem pripravljala kosilo. Pa sem poleg kosila zvarila še zvarek za lepo vreme. Ko je Miloš prišel na vrh Mokreca, kateri je ta dan dodobra opravičil svoje ime, se je pokazalo sonce in mu ni bilo treba izvesti aktivacije v dežju. A kaj, ko je zvarka do večera že zmanjkalo in noben urok ni več pomagal.

Do petih popoldan nisem vedela kako bo z aktivacijo S5/CP-035. Po tihem sem upala na UKV in molčala. Preden pa smo odšli od doma, mi je Miloš prebral najavo, ki sta jo z Zvonetom napisala na S5 SOTA forum, LEA forum in SOTAwatch. Bila je tako lepo napisana, da sta mi zaprla usta in ni mi preostalo drugega, kot da se preoblečem in grem.

Ko smo prišli na vrh grajskega dvorišča Smledniškega gradu, je bila že trda tema. Fanta sta takoj pričela postavljati dipol za 3,5MHz. Plezala sta po obzidju kot kaka Turka v času turških vpadov, da sta lahko raztegnila 40 metrov žice na tako majhnem prostoru. »A lahko kaj pomagam?« sem vsake toliko časa vprašala in dobila vedno isti odgovor. »Počak in mir dej. Boš še lahko delala.« No, lepa tolažba. Še moje najljubše HB9MTN antene nisem imela s seboj, da bi si lahko zaposlila roke s sestavljanjem. Še preden smo priklopili postajo je pričelo rositi. Lepa reč, še postajo nam bo zalilo in adijo KV. Odprli smo največji dežnik, ki smo ga premogli in upali, da se rosenje ne bo spremenilo v naliv. Aktivacija se je pričela. CQ 80, CQ 80 S57BNX/P… Nazaj pa nič, samo motnje. »Nemogoči pogoji,« reče Zvone, »gremo na 7MHz.« Fanta skrajšata dipol in naprej CQ, CQ 40… Nazaj pa zopet nič. Če nebi bila situacije preveč resna, bi rekla naglas: »Fantje upoštevajo ham spirit kot sta napisala v najavi in se nihče ne upa oglasiti.« Pa se nisem upala tega izreči naglas, saj sta dala od sebe res vse, da bi jaz lahko naredila zveze na kratkem valu. »Gremo na 14 MHz!« reče po določenem času Zvone in po glasu čutim, da mu ni vseeno, da stvar ne steče. Še enkrat skrajšata dipol. CQ, CQ 20. In še in še. In kar na enkrat S51ZG. Resnično se razveselim Janeza in za njim S57XX in S57GB in S51UJ in S53XX. Joj fantje, kako sem vas vesela! »Saj to je kot na UKVju« rečem naglas, ker nisem mogla biti več tiho. »Naši fantje te jagajo po vseh bandih, da bi ti pomagali, ti pa se delaš norca,« me je utišal Miloš. »Ne boš je tako zlahka odnesla,« je rekel še Zvone in sta postavila še vertikalko za 7MHz. »Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje!« pravi slovenski pregovor in sta se smejala, ko so se končno začeli oglašati tuji radioamaterji. Na srečo se nisem imela časa jeziti, ker sem bila preveč zaposlena. Še sreča, da tujci niso vedeli, da imajo opravka s pravo čarovnico ker bi sicer imela dela do polnoči. »Ko je najlepše, moraš domov!« pravi še eden od slovenskih pregovorov. In ko je bilo Zvonetu in Milošu najlepše, smo morali zaključiti, saj je dež vedno bolj padal in tudi otroci so bili sami doma. V noči čarovnic pa se lahko zgodi vse mogoče in nemogoče.

Ob koncu aktivacije je Zvone aktiviral še UKV in tudi jaz sem pristavila svoj lonček, saj je bil to pravi balzam zame po delu na KVju. No, saj ni bilo tako zelo hudo kot sem se bala, a vseeno pravega pileupa nebi zdržala, ker imam premalo izkušenj s tujimi pozivnimi znaki. Bom pa v bodoče delala na tem, da mi bo šlo bolje od ust.

Če bi v tej noči čarovnic resnično lahko čarala, bi začarala tako, da bi prijatelji resnično ostali prijatelji, ker verjetno vsi veste kako je s tem. Prijatelje imamo zato, da kadar imaš slab dan, greš in ga pokvariš še njim!

Najlepša hvala vsem, ki ste se trudili za to, da je moja aktivacija na KVju uspela. Še posebno pa Zvonetu in Milošu, ki sta se res maksimalno potrudila, da bo ta čarovniška noč ostala nepozabna.

73 & 88 Sabina S57BNX

Odgovori