Uro in četrt pravi smerokaz, da se potrebuje do vrha, po direktni grebenski poti (rdeča sled). Skoraj natančno toliko sem tudi potreboval, saj je bilo kljub zgodnji uri v gozdu zatohlo in je mašina hitro zakuhala, hi.
Šele ko dosežemo Špik, se pot nekoliko umiri in preide v prijeten sprehod proti vrhu. K sreči tokrat na vrhu ni bilo štirinožnih travojedov, ki so me lani pregnali. Namestim se v bližini kontejnerja za agregat in aktivacijo v miru pripeljem do konca. Bilo je sicer nekaj pogovorov in razlag zvedavim pohodnikom, a to je na bolj obljudenih vrhovih postala že praksa.
Proti planinskemu domu se spustimo po standardni poti, ki je vsakič, ko sem tu, bolj široka (ni sledi). Sledi običajni direndaj akcije »Gremo v hribe«. Primerno okrepčani krog zaključimo po bližnjici do ceste in nato po njej do avta (zelena sled).
Pričakoval sem nekaj več aktivnosti, a so bili morda aktivatorji zasedeni s čem drugim. K sreči KV in telegrafija vedno prineseta kup lovcev po EU, ki so več kot zadovoljni, da te ponovno slišijo. 24MHz je popolno razočaral. Dam mu še par priložnosti preko poletja, da se izkaže, drugače me 12m SOTA izziv ne bo videl.
Hvala za zveze in na naslednjih 5 let! Kot običajno so slike v večjem formatu tukaj.