S5/CP-021 Kucelj
Objavljeno: 20 Okt 2011, 18:45
Kucelj (920m) sem pred leti, ko sem bil prvič tam gori, dal na »črno listo«. Zaraščen in težko prehoden vrh ni bil ravno to, kar bi si želel velikokrat obiskati. A po pripovedovanju Jurija, je tam gori postalo prijetneje. No, pa pojdimo preverit. Na potep se odpraviva z Milanom, ki na vrhu še ni bil.
Za izhodišče si izbereva »konec asfalta« na cesti, ki pelje iz Hotavelj na Srednje Brdo in naprej pod Kucljem in Jureževim vrhom proti Studorju. Ob cesti na Srednjem Brdu ne morete zgrešiti hiše, kjer stanuje Janez S51ZG, le po strehah je potrebno malo pogledati. Ob koncu asfalta za avto ne najdeva prostora. Zapeljati se je potrebno še malo naprej in poiskati dovolj širok predel, kjer lahko »priveževa konje«.
Pot nadaljujeva po makadamski cesti (rdeča sled), ki je ponekod kar solidna, drugod pa v precej žalostnem stanju. Zadnji nalivi, ki so sledili dolgotrajnemu sušnemu obdobju, so pustili sledi. Zadnji del poti pričneva po poteh, ki vodijo na lepo pokošene travnike. Ob gozdu slediva vlako, ki pripelje le par deset metrov pod vrh Kuclja. Zaradi strmine in gladkega listja narediva krajši ovinek, ki naju pripelje na teren, ki je zaradi manjše strmine laže prehoden. V zadnjem delu naletiva na dobro uhojeno pot.
Vrh je dosti bolj »zračen«, kot je bil pred leti. Očitno je kriva vpisna knjiga, ki je povečala dnevni obisk. V krošnjah najdeva celo luknjo, skozi katero lahko brez večjih težav dvigneva fiberglas. Kljub vsemu bo z dipoli nekaj več težav. Milan prične na KV, jaz na UKV. Kljub vsemu gneča ni taka, kot bi pričakoval za lepo sobotno jutro. Sva prezgodnja? No, resnici na ljubo je potrebno reči, da Kucelj ni ravno odprt v smereh največje SOTA aktivnosti. Kljub vsemu nama uspe podelati vse, kar je bilo zanimivo. Janez S51ZG po naključju postane tudi moj 10.000 vpis SOTA aktivacijski dnevnik.
Po stezi se spustiva direktno do kolovoza in nato malo po občutku križariva po Makovcah – prijeten teren človeka kar potegne, da postopa tam okoli brez posebnega cilja. Zadnji del poti opraviva po makadamu, ki ga poznava od zjutraj.
Sledi povratek in postanek pri Janezu, s katerim izmenjamo nekaj besed o tem in onem. Za konec morava še preveriti, če je Pr' sedmic ostalo še kaj od Oktoberfejsta, nato pa vsak na svoj konec.
Hvala za zveze in spote!
Več slik je v galeriji.
Za izhodišče si izbereva »konec asfalta« na cesti, ki pelje iz Hotavelj na Srednje Brdo in naprej pod Kucljem in Jureževim vrhom proti Studorju. Ob cesti na Srednjem Brdu ne morete zgrešiti hiše, kjer stanuje Janez S51ZG, le po strehah je potrebno malo pogledati. Ob koncu asfalta za avto ne najdeva prostora. Zapeljati se je potrebno še malo naprej in poiskati dovolj širok predel, kjer lahko »priveževa konje«.
Pot nadaljujeva po makadamski cesti (rdeča sled), ki je ponekod kar solidna, drugod pa v precej žalostnem stanju. Zadnji nalivi, ki so sledili dolgotrajnemu sušnemu obdobju, so pustili sledi. Zadnji del poti pričneva po poteh, ki vodijo na lepo pokošene travnike. Ob gozdu slediva vlako, ki pripelje le par deset metrov pod vrh Kuclja. Zaradi strmine in gladkega listja narediva krajši ovinek, ki naju pripelje na teren, ki je zaradi manjše strmine laže prehoden. V zadnjem delu naletiva na dobro uhojeno pot.
Vrh je dosti bolj »zračen«, kot je bil pred leti. Očitno je kriva vpisna knjiga, ki je povečala dnevni obisk. V krošnjah najdeva celo luknjo, skozi katero lahko brez večjih težav dvigneva fiberglas. Kljub vsemu bo z dipoli nekaj več težav. Milan prične na KV, jaz na UKV. Kljub vsemu gneča ni taka, kot bi pričakoval za lepo sobotno jutro. Sva prezgodnja? No, resnici na ljubo je potrebno reči, da Kucelj ni ravno odprt v smereh največje SOTA aktivnosti. Kljub vsemu nama uspe podelati vse, kar je bilo zanimivo. Janez S51ZG po naključju postane tudi moj 10.000 vpis SOTA aktivacijski dnevnik.
Po stezi se spustiva direktno do kolovoza in nato malo po občutku križariva po Makovcah – prijeten teren človeka kar potegne, da postopa tam okoli brez posebnega cilja. Zadnji del poti opraviva po makadamu, ki ga poznava od zjutraj.
Sledi povratek in postanek pri Janezu, s katerim izmenjamo nekaj besed o tem in onem. Za konec morava še preveriti, če je Pr' sedmic ostalo še kaj od Oktoberfejsta, nato pa vsak na svoj konec.
Hvala za zveze in spote!
Več slik je v galeriji.
