S5/CP-012 Lubnik

Moderator: s58r

Odgovori
Uporabniški avatar
s57xx
Prispevkov: 1066
Pridružen: 19 Maj 2008, 08:08
Kraj: Škofja Loka

S5/CP-012 Lubnik

Odgovor Napisal/-a s57xx »

Po nekaj časa se ponovno lotim aktiviranja Lubnika (1025m). Zadnji septembrski dan se je zdel kar pravšnji. A letošnji začetek jeseni je imel še vse lastnosti poletja, kar sem občutil v strminah tega hriba, ki se dviguje nad Škofjo Loko. Ga prav težko zgrešite, če se peljete iz smeri Kranja ali Ljubljane proti Loki.

Slika

Tokrat mi je izhodišče parkirišče ob mostu pri nekdanji tovarni klobukov – Šešir. V petkovem jutru je Loka še bolj zbasana s prometom, kot Ljubljana. Le kdaj bo končana obvoznica, ki ji nekatere pametne glave nasprotujejo in nagajajo, kjer koli se da. S parkirišča odidem peš mimo avtobusne postaje in nato preko Kamnitega mostu, kjer me v dolgih jutranjih sencah pozdravi napis »Lubnik po grebenih«.

Slika

Prvi del, do Vincarjev, je potrebno iti po asfaltu. Tu pazimo, da nas ne potegne kaka pot proti levi. Pripeljala bi nas Za grad. Tudi od tam se da priti na Lubnik, a načrti so tokrat drugačni. Na enem od stebrov nas pričakajo prve »prave« planinske oznake, ki so videle tudi boljše čase. Ura in tričetrt je kar dobro navita časovnica. Lani, ko sem šel tu gor marca in so bile temperatutre bistveno prijetnejše, sem jo ujel brez težav. Tokrat sem bil za slabe pol ure počasnejši. Mimo hiš na levi se usmerimo proti nekdanjemu strelišču. Tu sedaj kraljujeta dve bazni postaji mobilne telefonije. Cesta preide v kolovoz in nato v stezico. Pri elektrarni naredim ovinek, da lahko naredim posnetek.

Slika

Nadaljevanje poti me vodi nad Selško Soro. Nekje na polovici med elektrarno in Veštrskim mlinom me puščica usmeri levo v hrib. Od tu dalje, pa vse do Rantovega vrha (783m), je pot samo strma in še bolj strma :lol: …Kljub suši je na nekaterih delih blatna in gladka. Nekatere markacije so obnovljene, druge so komaj vidne, a je vse skupaj dovolj shojeno, da ne morete zgrešiti.

Slika

Na Rantovem vrhu si privoščim krajši počitek in zamenjam premočeno majico. Preko grebena rahlo piha. Od tu dalje pot nekoliko zaniha preko Malega Lubnika. Z grebena se med listjem tu in tam pokaže cilj – Dom na Lubniku. Od Malega Lubnika naprej je na voljo več možnosti za nadaljevanje. Jaz izberem desno smer, ki se dokaj enakomerno dviguje in se priključi »standardni« poti večine aktivatorjev s sedla nad Zalubnikarjem. Zadnji del je že neštetokrat prehojen in povsem domač.

Slika

PPS postavim na standardnem mestu. Petkovo dopoldne je za aktivacije dosti primernejši čas kot sobota ali nedelja, ko se tu gori gnete obiskovalcev. Fiberglas privežem kar k drevesu. Na žalost je band precej zasvinjan. Kdo je kriv – oddajniki ali sonce? Le kdo bi vedel? Zato tudi ni toliko zvez, kot bi si želel. Desettisoča zveza na aktivacijah bo morala počakati še nekaj časa. Po zaključku je potrebno še »dušo privezat«, za kar poskrbita oskrbnici doma. Še nekaj posedanja v senci in klepeta z obiskovalci, nato sledi odhod proti domu.

Za povratek izberem smer preko Gabrovega. Od tu naprej naredim še nekaj ovinkov, da si pogledam »Pot treh gradov«, ki je »zaživela« letos junija. Gledano s smeri Lubnika najprej obiščem ruševine Starega gradu (Divja Loka), sledijo ruševine stolpa na Kranclju, končam na Loškem gradu (muzej), kjer se sled (zeleno) tudi zaključi. Med Gabrovim in Nemškim gričem najprej zavijem na napačno vlako, kar se vidi tudi na sledi. Kasneje, na sedlu pod Nemškim gričem, je jasno označena in markirana pot proti Staremu gradu. Mislim, da se je temu predelu včasih reklo »Luža«. Res je bila tu včasih mlaka, zato se tudi pot, ki se prične na Kobili imenuje »Gabrovo čez Lužo«.

Slika

Grad so nekoliko očistili, zato se nekaj malega vidi okoli. Zadnjemu delu dostopne poti še nekaj malega manjka – kak krvač ali sekirica in žaga. Potep nadaljujem po gozdni cesti proti Kobili, ki je tudi eno od priljubljenih izhodišč pohodnikov na Lubnik. Sledi dvig po Flisovi poti proti Grebenarju in naprej na Krancelj. Ruševine stolpa se nahajajo nekoliko niže. Od mojega zadnjega obiska so ruševine krepko očistili grmovja in dreves, a kaj ko se nahajajo znotraj ograde lastnika zemljišča, ki goji ovce in koze. Zato je temu primerno okolica zapacana. Še spust po urejeni potki in že sem na zadnjem izmed treh gradov. Ob vhodu skozi grajsko obzidje najdete tablo z osnovnimi podatki o vseh treh gradovih in o poti.

Slika

Upajmo, da je to, kar sem videl, le začetek in se bo v bodoče poskrbelo za kako dodatno oznako, informacijsko tablo ob ruševinah in nekaj dodatnega čiščenja okolice gradov – predvsem obeh ruševin.

Celotna tura je lahko prijeten celodnevni izlet, sploh v primeru, da pri spustu naredimo še krajši ovinek in si ogledamo vsaj vhod v Lubniško jamo (Kevderc). Na vzponu skupno pridelamo dobrih 820 višinskih metrov vzpona in 150 metrov spusta, vse skupaj na slabih 6km dolgi poti. Pri spustu pa so številke sledeče: dobrih 7km dolga pot, približno 900m spusta in 250m vzpona (brez ovinka v Kevderc, kjer se spustimo in ponovno povzpnemo za kakih 50 višinskih metrov).

O možnosti postavitve anten ap tokrat nič. Je bilo vse že večkrat povedano in se ni prav nič spremenilo.

Več slik je v galeriji.
Jure S57XX

Odgovori