Odločim se za krožno pot, saj so mi kraji, kjub bližini, neznani. Do Studorja pripeljem prek Cerkna in Leskovice. Ker vsi uporabljamo karte in verjetno tudi navigacijo, nam pot do Makovc ne bo delala težav.
Ko občudujem zanimive bore, me pokliče Zvone. Kratek posvet in povabilo na kavo – in že rinem naprej v breg. Da dobim vsaj malo tistega občutka – prvič, zadnjič in nikoli več, sem ob izdanku bele zdrobljene kamnine (ne, ni ostanek peska za posipanje HI, gre za prelomno cono, to se vidi tudi po konfiguraciji terena), zavil desno v gozd in počasi sopihal navzgor. Pod vrhom stopim na dobro uhojeno stezo. Presenečen ugotovim, da je na vrhu celo vpisna knjiga. Niti sapa še ni prišla za mano, ko z druge strani pridrvita dve mladenki. Sledi kratka zgodovina vpisne knjige, pa SOTA dela … in že odhitita naprej. (krožno pot iz Studorja opravijo v eni uri)
PPS postavim kar na vrhu hriba, tista skala je kot nalašč za naše početje. Malo čaram s fiberglasom, da je sevalec vzorno postavljen, položim še tri radiale, popijem kavico – a, ja, to pa ne, in pričnem z delom. Prva zveza je Roy, ki me spotira in takoj je dosti dela. Žal se postavi malo višje postaja, ki gotovo ni QRP, jaz pa brez filtra! Nekateri so še vedno zelo neučakani, pa kličejo dvakrat, trikrat, štirikrat; temu primeren je tudi rezultat. Tokrat dobim celo raport 119. Kako se to sliši, nimam pojma.
Razumem 519, če ni nobene črtice na S metru, sprejemaš pa normalno, je 509? Kdo bi vedel … Vsake toliko moj signal očitno izgine, več postaj pravi, da imam QSB – ni čudno, vsake toliko veter kar dobro potegne in fizika opravi svoje.
S hriba se vrnem po dobro udelani stezi; prav prijeten nedeljski izlet je za mano!
Za kakšno kasno popoldansko aktivacijo je najenostavnejša pot na vrh po kolovozu
in po stezi mimo bora v breg
73 es CU Jurij, s57x