Za izhodišče izberem Čepulje. Parkirišče za Mohor je malce preko sedla, na katerem domuje gostilna, kjer pa niso navdušeni, če tam parkiraš in se potem ne usedeš za njihovo mizo. Zato previdnost glede puščanja avta ne bo odveč. Do tu se pripeljem preko Stražišča in vasi pod Joštom. Lahko bi šel tudi po drugi strani po Selški dolini – Bukovica – Ševlje - Bukovščica – Čepulje.
S parkirišča je včasih vodil prijeten kolovoz v smeri Mohorja. Sedaj nas pričaka resna cesta, ki komaj zasluži naziv »gozdna«. V začetku je nekaj asfalta, nato zelo dober makadam, ki je ne nekaterih mestih res precej strm. Celotna traso so v zadnjih dveh, treh mesecih na novo markirali, tako da poti ne morete zgrešiti. Poleg standardnih markacij boste ponekod videli tudi bel »L« - dodatna oznaka za Loško planinsko pot.
Proti kmetiji Gaber se pot nekoliko spusti, nato pride najprijetnejši del poti preko vrha Pleče (812), kjer je še kolovoz in gozdna steza. Malce naprej pridem na planjavo, kjer se mi prvič odpre pogled proti cilju. Zvonik cerkvice je skrit v smrekah, le vrh antenskega stolpa označuje kam moram priti. Nadaljujem po markirani cesti do prvih hiš in za njimi v breg. Kasneje se bom vračal malo naokoli po kolovozu. Zadnji del vzpona vodi po travniku, ki so ga motorizirani obiskovalci precej na široko zvozili.
PPS postavim malo od objekta, saj je samo v tistem delu travnik pokošen. Le en klic je bil potreben, da sedmica postane ko osje gnezdo. Na trenutke se vse zlije v nerazpoznavno piskanje, cviljenje in čivkanje. Le kako mora biti onim fantom na ST0R, če je že zaradi enega malega hribčka tak naval
… Počasi se kraval pomiri. Še nekaj sprehoda po drugih KV frekvencah in skok na UKV. Sledi pospravljanje in povratek. Ker na bandu izvem, da Slavca ni na njegovi RA postojanki v bližini, si antene ogledam le s ceste, ki pelje pod njo. Dobro se držijo, le 50MHz yagica je izgubila pol direktorja
. Sprva razmišljam, da bi jo mahnil še na Jošt, ki se kaže nad robom planjave, a je vreme videti preveč nepredvidljivo. Pravilna odločitev, saj se ulije pol ure zatem, ko pridem do avta.Na Mohorju ne bo težav s postavljanjem anten. S Čepulj je do vrha približno 4.5 km hoje, zaradi »gor – dol« poti boste naredili slabih 400 višinskih metrov. Koliko vam bo hoja vzela, si lahko izračunate sami. Tura je nezahtevna, tako glede hoje kot orientacije. Je pa zaradi cest, ki so v zadnjih letih nastale, hoja (vsaj meni) precej neprijetna. Pot Čepulje – Mohor – Jošt – Čepulje je zanimiva tura za celodnevno potepanje tudi za tiste, ki za delo z vrha potrebujejo kaj več časa.
Hvala za zveze in spote!
Nekaj slik v večjem formatu je v galeriji.