Peš nadaljujem po cesti, ki postaja vse širša. Malo pred cerkvico grem raje levo po robu njive in nad cerkvico na znano stezo proti vrhu. Pot ni nič posebnega, je pa dosti bolje uhojena kot pred dobrima dvema letoma. Tudi priklanjati se ni več potrebno saj so moteče veje porezane ali odlomljene.
Pot v glavnem poteka tik pod grebenom, kar me varuje pred močnim SV vetrom. V spodnjem delu je zemlja še zmrznjena, više, pod vrhom, pa se po suhem listju že preganjajo martinčki. Za resnejše pomladansko cvetenje je očitno še prezgodaj – le nekaj trobentic, par telohov in pričetek cvetenja vresja.
Po uri hoje sem na vrhu, ki v tem trenutku še sameva. Naredim napako in se utaborim v zavetju grebena tik pod vrhom. Prostora ni ravno v izobilju, a z antenami nebi smelo biti večjih težav. To je kasneje eden od vzrokov, da predčasno zaključim z aktivacijo, saj se vrh hitro napolni s preglasnimi obiskovalci in preveč zvedavimi psi. Prihodnjič bom raje ostal na grebenu tik pod vrhom – bo zagotovo bolj mir.
Bandi so obupni. Tekmovanja tako na KV kot na UKV so kriva, da precej hitro zaključim z delom. V logu se v glavnem znajdejo stari znanci in le par novih znakov. Če k temu dodam še zapletanje obiskovalcev v radiale in brskanje psov po nahrbtniku, ne preostane druge,kot pospravljanje in povratek v dolino.
Vračam se po poti pristopa, ki je kar živahna, a vseeno ne tako obljudena kot iz smeri Gont. Spust ni kaj bistveno hitrejši od vzpona in se zelo približa izračunu (2.4km, 320m višinskega spusta – približno ura, vzpon z istimi podatki pa približno ura in 15-20 minut).
Prijeten in ne predlog pomladanski pohod. Slike v večjem formatu so tukaj -> KLIK.