Pasja ravan, pri aktivatorjih dokaj priljubljen vrh v CP območju, je prišla na vrsto za moj prispevek k Dnevom zimskih aktivacij. Vremenska napoved je bila obetavna, a se je ponovno izkazala za napačno. No, vsaj veter ni delal prehudih težav.
Odpravim se po znani poti proti izhodišču. Škofja Loka – Poljane – Hotovlja in v smeri Črnega vrha. Sledim dokaj dobro spluženo cesto, ki je v glavnem tudi dovolj široka, da srečevanje z drugimi vozili ne predstavlja problem. Želja je bila, da se na Pasjo odpravim s sedla pri spomeniku, ki je na gornji karti označen. Pol ure pravi kažipot – seveda, če ni snega. Ker pot ni zgažena, se odpeljem še malce naprej – do standardnega izhodišča, ki je le kake četrt ure pod vrhom.
Začetek poti je že pregažen, zato hoja ni kaj posebno naporna. Le fiberglas dela probleme, saj se zatika v, zaradi snega preobtežene, veje. Seveda sem zaradi tega deležen marsikakega pozdrava »od zgoraj«
Pri podzemnem objektu nekdanje JLA zavijem iz gazi, in jo mahnem v smeri vrha. Na kartah je vrh še vedno označen tam, kjer je nekoč bil. Glede na videno in izmerjeno bi rekel, da kake 9 metrov vrha sedaj manjka kar pomeni, da ima Pasja ravan le okrog 1020m in ne 1029, kot pravijo specialke. Bo potrebno poglobljeno preštudirati, kakšna SOTA usoda jo čaka v bodoče.
PPS skrijem med smreke, saj me le te ščitijo pred vetrom. Betonski zračnik objekta pod nogami je sicer potrebno nekoliko očistiti, a predstavlja čisto uporabno mizo.
O delu na bandu ni kaj posebnega reči. Začetek na UKV – 2m in skok na 4m nakar sledi veselica na 40 in 30m. Kljub ponedeljku precej starih znancev, a tudi nekaj novih znakov se pojavi v logu. Napaka v kablu CW ročice se ponovno pojavi. V začetku vse OK, ko pa se vse skupaj malo podhladi, zadeva odpove. No, k sreči imam rezervo. Zaključim po kaki uri, rahlo trd, a me pospravljanje hitro pogreje. Spust do avta mine brez posebnosti.
Kljub snegu, ki sega krepko čez kolena, je zadeva čisto v redu uspela. Pot ni nevarna, tako da lahko tudi kak manj izkušen preveri, kako se znajde v zimskih razmerah. Prostora je na vrhu Pasje več kot dovolj – tudi yagico za 160m bi prenesla.
Manjkal je le kak sončni žarek in bi bilo vse skupaj popolno …
Še nekaj slik ...