SOTA S5

Po dolgem času končno zopet aktivacija.
Podil sem se v Železnikih, zato sem si za cilj izbral Vancovec.

Dostop sem izvedel podobno kot predhodniki Jure/Milan in Robert, vsaj tisti del z avtom, nadaljeval pa malo po svoje.
Vancovec sem si izbral z namenom da bom hodil malo lažje, saj me prst po zlomu še kar boli. A sem tisto lažje
moral kmalu pojesti. Teren se zadnjih 100m pod vrhom kar precej nagne in če ne dobiš kakšne
stezice od divjadi je kar naporno.

Na Vancovec sem se tokrat povspel brez ribiškega stolpiča saj, sem vedel da bom lahko moj dipol napel med drevesi.
No s seboj, vendar nenamerno, pa nisem vzel tudi povezovalnega kabla za med postajo in transverterjem, tako da sem moral malo improvizirati.

Vancovec ni kak poseben hrib a vendar me je očaral njegov dolg slemenast vrh, strmo pobočje in veliko ravno cvetočega
čemaža na južni strani! Priporočam obisk predvsem v poletnem in sončnem dnevu, saj nam pretežno z bukvijo poraščen
vrh nudi veliko sence.

še nekaj slikic:

Prijetneje izgleda sedaj, ko je zeleno , je pa verjetno zaradi tega še teže prehodno.